Home / News / Okoljevarstvena vzgoja na srednji šoli Črnomelj

Okoljevarstvena vzgoja na srednji šoli Črnomelj

V ponedeljek, 28. 9. 2015, je Srednja šola Črnomelj, na mednarodni konferenci koordinatorjev Ekošole, ki je potekala na Brdu pri Kranju, prejela zeleno zastavo. Je mednarodno priznanje šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji Foundation for Environmental Education. Ekošola je metodološko in mednarodno primerljiv program z medpredmetnim povezovanjem znanja za življenje, ki razvija odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja nasploh. Temelji na metodologiji 7 korakov, ki je v skladu z okoljskim standardom kakovosti ISO 14001. Zastavo je podelil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan mentoricam ekošole Desanki Kambič, Nevenki Dragovan Makovec in Janji Jankovič.

Predstavljamo vam povzetek intervjuja s profesorico Janjo Jankovič, eno od mentoric ekošole, ki ga je izvedel dijak 4. b gimnazije, Matic Brinc. Intervju je bil objavljen v dijaškem glasilu Mozaik.

Je planet Zemlja res v težavah?

Danes o tem ni več dvoma. Ugotovitev in dokazov, da človekova civilizacija drvi v svojo lastno pogubo, je vse več. Naravne katastrofe, odkritja posledic pesticidov, dokazi za tanjšanje ozonskega plašča, prvi znaki podnebnih sprememb, … . Vse to nas sili k ukrepanju. Pravica do zdravega življenjskega okolja je ena temeljnih človekovih pravic in je v Sloveniji ustavno opredeljena.

Kaj lahko naredimo posamezniki?

Veliko. Spremembe se vedno začnejo najprej pri posameznikih. V kakšnem okolju bomo živeli, na kakšnem planetu in ali bomo sploh lahko živeli, je v veliki meri odvisno tudi od nas. Odgovorni smo vsi, vsak lahko naredi veliko, če začne pri sebi, v svoji družini, šoli, svojem okolju. Zreli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. Za našo kakovostno prihodnost je nujno, da začnemo zmanjševati pritiske na okolje in živeti v okviru univerzalnih omejitev planeta.

Kakšno razvojno paradigmo zagovarjate?

Dosedanja razvojna paradigma je popolnoma v nasprotju z načeli ekosfere. Okolje je podrejeno ekonomski maksimalnosti, moralo pa bi biti obratno: ekonomija bi morala biti podrejena okoljski optimalnosti, kajti ideal narave je optimalnost, zmernost. Zagovarjam koncept trajnostnega razvoja, ki temelji na mnogonamenskosti in sonaravnosti. Gre za koncept, ki temelji na rabi naravnih virov in ekosistemskih storitev na način, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin sistema in je skladen s potrebami sedanjih in prihodnjih generacij.

Zakaj ste postali ena izmed pobudnic ekoloških dejavnosti na šoli?

Sem človek, ki verjame, da lahko svet spremenimo na bolje. Verjamem v človekov potencial. Kot profesorica filozofije in sociologe imam vizijo o boljši družbi, ki ne bo nastala sama od sebe, ampak jo moramo vzpostaviti. To pa zahteva veliko znanja, predvsem pa našo angažiranost.

Kam segajo začetki ekološkega gibanja na šoli?

Prvi koraki ekološkega gibanja na šoli segajo v leto 2009/2010. Skupaj z profesorico Desanko Kambič sva šolo samoiniciativno opremili s plakati, nalepkami in slogani, ki so ozaveščali in opozarjali. Postavili sva koše za ločeno zbiranje odpadkov, začeli ločevati odpadke pri malici, opozarjali na varčevanje z energijo in vodo. Kmalu se nam je pridružila še profesorica Nevenka Dragovan Makovec.

V šolskem letu 2010/2011 smo ustanovile ekološko skupino, ki se je imenovala Zeleni veter, zelene veje. Združevala je skupino dijakov, ki so sprejeli in širili svoje poslanstvo z veliko mero pripravljenosti in optimizma. Poimenovali smo jih ekofrendi.

In potem ….

Dobre izkušnje z ekofrendi so nam dale polet in voljo za razmišljanje o nadaljnjih korakih.

Želeli smo postati prepoznavni tudi zunaj šole in izmenjati izkušnje z drugimi, zato smo se v šolskem letu 2012/2013 vključili v projekt Pozor(!)ni na okolje, v okviru katerega smo pridobili precej izkušenj in dodatnih znanj.

K svoji dejavnosti smo hotele pritegniti tudi vodstvo šole, učiteljski zbor, druge zaposlene in vse dijake, zato smo se v šolskem letu 2013/2014 vključili v program Ekošola. Zavest, da se program Ekošola kot način življenja ne konča, saj gre za spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja, smo uspele vključiti v življenje šole.

… in uspelo vam je pridobiti zeleno zastavo.

Na to smo zelo ponosne, saj je mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje. Postali smo članica največje mednarodne mreže otrok in vzgojiteljev ter učiteljev, ki spodbuja sistematično izvajanje okoljskih vsebin in udejanjanje načel trajnostnega razvoja v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Skupaj z ekopredstavniki organiziramo vsebinsko bogate in zanimive aktivnosti z različnih tematskih področij, s čimer gradimo odgovoren odnos do okolja, ljudi in našega življenja na splošno.

Vam je uspelo uresničiti zastavljene cilje?

Mislim, da nam je marsikaj uspelo. Tisto kar pogrešam, je premajhna angažiranost dijakov. Velikokrat imam občutek, da jim je vseeno. Zavedam se, da je vzgoja za trajnostni razvoj vseživljenjsko prizadevanje. Spremeniti moramo svojo miselnost in ravnanje z našim okoljem. To ne gre hitro in ni preprosto. Izkušnje, ki jih otroci pridobijo v šoli, so zelo pomembne, saj se prenašajo tudi na starše in sčasoma postanejo del življenja ne le družine, ampak tudi širše skupnosti.

Kaj bi sporočili dijakom?

Mladi ljudje ste nosilci prihodnosti. Spoštljiv odnos do narave, sočloveka in drugih živih bitij mora postati etični temelj vsega našega ravnanja. Gre za strategijo majhnih korakov, ki dolgoročno prinašajo velike rezultate. Kar se nam zdi samo po sebi umevno – da bo vode vedno dovolj, da bo vedno elektrika, da bo hrana zdrava – je ob današnjem načinu življenja zgolj iluzija. Naj vam ti koraki ne pomenijo le odvečen napor, saj ste mladi tisti, ki boste nosili večji delež bremena zaradi posledic neodgovornega ravnanja z naravnim okoljem.

Hvala za pogovor. Želimo vam veliko uspeha pri okoljevarstveni vzgoji dijakov naše šole.

About kerempuh

Check Also

COP23, Green transition in the Mediterranean

The president of the Sava Youth Parliament, Blaž Lipovšek, participated at the session of the …